USPOSOBLJENOSTI V PRIHODNOSTI

OPTIMISTIČNA VEČINA IN PESIMISTIČNA MANJŠINA

80 odstotkov anketirancev raziskave »Kariera po diplomi«, ki jo je naročilo podjetje Coders Lab, ni zaskrbljenih glede prihodnosti trga dela.Le eden od petih vprašanih vidi prihodnost svojega poklica negativno, 58 % anketirancev pričakuje, da bodo delali na področju, ki so ga izbrali za poklic.

Pred dvema letoma je bila podobna anketa izvedena med prebivalci ZDA[i]. Čeprav 65 % anketirancev meni, da bodo roboti in računalniki v roku 50 let opravljali delo, ki je bilo prej rezervirano za ljudi, jih 80 % ni zaskrbljenih, da bodo zaradi tega izgubili službo. Najnovejša raziskava[ii] pa je pokazala, da je 37 % ameriške družbe »tehnofobov« oziroma ljudi, ki se bojijo, da bodo zaradi vse večje avtomatizacije in robotizacije delovnih mest ter umetne inteligence in razvoja tehnologije izgubili službo.

ALI BOM ZARADI ROBOTOV IZGUBIL SLUŽBO?

Coders Lab je na Poljskem izvedel raziskavo in ugotovil, da se večina ljudi se še vedno ne zaveda neizogibnih sprememb na trgu dela. Omeniti je treba, da so bili v raziskavi podjetja Coders Lab anketirani mladi ljudje – študenti in univerzitetni diplomanti – zato je zavedanje o prihodnjih spremembah v celotni poljski družbi verjetno še nižje. Dva najbolj obetavna poklica v okviru raziskave »Kariera po diplomi« sta programer (13 %) in strokovnjak za IT (10 %). Skupaj s kategorijo »delo na področju IT-ja« so po mnenju četrtine vprašanih najbolj obetavni poklici tisti, ki so povezani s tehnološkim sektorjem. Na drugo in tretje mesto so anketiranci uvrstili tehnične poklice (5 %) in poklice v zdravstveni panogi (4 %).

Študenti in diplomanti naravoslovnih, kmetijskih, gozdarskih, veterinarskih in humanističnih ved so najmanj prepričani o dobrih možnostih v panogi. Glavni razlogi za zaskrbljenost so prepričanje, da v prihodnosti ne bo povpraševanja na trgu (47 %), avtomatizacija/robotizacija delovnega mesta (34 %) in splošni propad panoge (23 %).

NIZKA MOBILNOST IN PRISILJENE SPREMEMBE

Kar 61,4 % anketirancev je odgovorilo, da niso zamenjali poklica ali se prekvalificirali za drug poklic. Tisti, ki so se zaposlili v drugi panogi, so najpogosteje študirali umetnost ali naravoslovje.

Osebe, ki so se prekvalificirale, so kot najpogostejši razlog za prekvalificiranje navedle spremembe na trgu dela (30 %). Če temu razlogu dodamo še, da »je bilo težko dobiti službo v starem poklicu«, se izkaže, da je za skoraj 50 % vprašanih glavni razlog za spremembe dinamičen trg dela – izginjajoči poklici ali pomanjkanje povpraševanja po tem, za kar so usposobljeni.

Živimo v času, ko bi morala biti sprememba poklica na določeni stopnji poklicne poti nekaj povsem naravnega, a nam je običajno vsiljena. Po eni strani je dobro, da mladi ne opazijo tveganj, povezanih s trgom dela – avtomatizacija, robotizacija in selitve delovnih mest v države, kjer je delo cenejše. Po drugi strani pa bi se morali študenti in diplomanti že zdaj pripravljati na pogoste spremembe poklica. Trenutno je res težko načrtovati poklicno prihodnost za deset ali več let naprej, pravi Leszek Wolany iz šole Coders Lab za IT.

USPOSOBLJENOSTI V PRIHODNOSTI

Anketiranci so mnenja, da sta znanje o računalniški programski opremi (npr. Microsoft Office ali specializirano, povezano s panogo) in strokovno znanje najpomembnejši trdi veščini.

Najpomembnejša mehka veščina je po njihovem mnenju sposobnost hitrega učenja, ki jo je 36,6 % vprašanih navedlo kot zelo pomembno, 52,7 % pa kot pomembno. Treba je poudariti, da visokošolsko izobraževanje – z izjemo nekaterih poklicev – ni več edini način za pridobitev dobrega poklica za vse življenje. Visokošolska diploma ne zagotavlja dobre zaposlitve, medtem ko nenehna pripravljenost na širjenje znanja te možnosti poveča, pravi Leszek Wolany.

Coders Lab je v sodelovanju z raziskovalno agencijo SWR Research že drugič izvedel spletno raziskavo »Kariera po diplomi« med študenti zadnjih letnikov in univerzitetnimi diplomanti. Cilj projekta je bil pridobiti informacije o tem, kako diplomanti ocenjujejo potek akademskega izobraževanja in kakšni so njegovi vplivi ob soočenju z realnostjo trga dela.